Le redke rastline, ki jih danes poznamo in uporabljamo, imajo tako pestro in bogato zgodovino, kot jo ima žajbelj. Stari Rimljani so imeli to grmičasto rastlino za sveto, njene pozitivne učinke na človeško počutje in zdravje pa prepoznavamo še danes. Tako so deli in izvlečki žajblja še vedno sestavina marsikaterega naravnega zdravila, kot tudi številnih okusnih kulinaričnih receptov.
Žajbelj v naravi in v vrtovih najdemo v obliki majhnih zimzelenih polgrmičkov. Listi, ki so elipsaste oblike, izraščajo iz tankih, olesenelih stebel in so zeleno-sive barve. V višino rastline žajblja segajo do 60 centimetrov, njihovi listi pa so lahko dolgi vse do 6,5 cm in široki do 2,5 cm – odvisno od vrste rastline. Brez težav jo lahko prepoznamo po njenih vijoličnih (včasih celo modrih, rožnatih ali belih) cvetovih, ki se v grozdih zbirajo tik pod vrhom rastline. Listi žajblja so prekriti z dlakastimi žleznicami – te izločajo eterično olje, ki je v prvi vrsti namenjeno temu, da rastlini pomaga, da se na močnem poletnem soncu ne izsuši – čeprav tudi mi radi posegamo po njem v zdravstvene namene. Z zaščito pred izsušitvijo je žajbelj odlično prilagojen za rast na območju južne Evrope iz Sredozemlja, od koder tudi izhaja.
Nabiralci v belem
Že samo ime, pod katerim so žajbelj poznali stari Rimljani, priča o tem, da je imela ta rastlina v njihovi kulturi in zdravstvu prav posebno mesto. Žajbljevo latinsko ime je namreč Salvia officinalis. Beseda »salvia« ima svoje korenine v latinski besedi »salvere«, kar lahko v slovenščino prevedemo kot »rešiti« oziroma »zdraviti«. Iz tega vidimo, da so že stari Rimljani žajblju pripisovali izjemne, če ne kar čudežne lastnosti. Izvor besede »officinalis«, mimogrede, je bolj pragmatične narave – beseda se namreč nanaša na uporabo žajblja v zdravstvene namene. Prostor, ki je bil v samostanih običajno namenjen shranjevanju zelišč in drugih rastlin, se je imenoval »officina«.
Žajbelj so Rimljani, kot ugotavljamo, smatrali za sveto rastlino in temu primerno je bil tudi postopek nabiranja svet in nekaj čisto posebnega. Osebe, ki so imele čast nabirati to čudežno rastlino, so morale biti oblečene v bele tunike. Ob nabiranju pa so morali nabiralci bogovom žrtvovati vino in kruh.
V marsikateri kulturi je žajbelj ljudem podarjal nesmrtnost. Govorilo se je, da tisti, ki ga gojijo na svojih vrtovih, ne bodo nikoli ostareli. Visokemu statusu te rastline je bila primerna tudi cena – po nekaterih pripovedovanjih je zabojček žajblja stal toliko kot trije zabojčki kitajskega čaja.
Številne koristi žajblja
Čeprav mu danes ne pripisujemo več čudežnih lastnosti, kot je podarjanje nesmrtnosti, žajbelj še vedno smatramo kot pomemben del domačih lekarn. Koristi žajblja segajo od lajšanja manjših tegob do zdravljenja resnejših bolezni. Ena žlička mletega žajblja ima dve kaloriji. Poleg tega vsebuje tri miligrame magnezija, en miligram fosforja, sedem miligramov kalija, dva mikrograma folata, 24 mikrogramov beta karotena, 41 enot vitamina A in 12 mikrogramov vitamina K. Kot zanimivost: Če zaužijemo eno čajno žličko posušenega in zdrobljenega žajblja, naj bi s tem zaužili tudi 10 odstotkov naše dnevne potrebne »doze« vitamina K. Poleg omenjenega rastlina vsebuje še druge telesu potrebne snovi, kot so vitamina C in E, baker, cink, ter številni antioksidanti.
Žajbelj zaradi svojega antimikrobnega in protivnetnega učinka lahko pomaga pri vnetem in bolečem grlu. Lajša nahod in dodobra prečisti naša dihala. Pomaga tudi pri reševanju težav s kožo in rešuje probleme, ki jih povzročajo bakterije. Raziskave so pokazale, da je žajbelj pri zdravljenju vnetega grla mnogo bolj učinkovit kot umetno proizvedena zdravila. Kar se tiče težav v ustni votlini in grlu, pa ga lahko uporabimo tudi kot preventivo, in sicer tako, da parkrat na teden prežvečimo žajbljev list – lahko je svež ali posušen. Blagodejno deluje tudi na druge dele naših prebavil. Če vas boli želodec, vam lahko pomaga žajbljev pripravek, ravno tako, če imate težave s črevesjem. Žajbelj naj bi pomagal tudi pri obolenjih sečil, pri protinu in sladkorni bolezni. Uporabljajo ga tudi za uravnavanje potenja – tistim, ki se ne potijo dovolj, pomaga pri izločanju potu, tistim, ki se preveč potijo, pa pomaga, da se potijo manj. Čaj iz žajblja naj bi blagodejno vplival tudi na tiste, ki trpijo za depresijo in nespečnostjo.
Skoraj ne glede na to, kaj vas pesti, vam pri lajšanju tegob lahko pomaga žajbelj. Vsestranskost te rastline ji je v zgodovini prinesla izredno visok status, nekateri so jo povezovali celo z večnim življenjem. Njena uporaba je bila v zgodovini ravno tako razširjena kot danes, ko jo radi uporabljamo v različnih receptih in z njo radi dopolnjujemo domačo lekarno. Uživanje žajblja naj ne bi bilo povezano z negativnimi stranskimi učinki, vendar strokovnjaki priporočajo, da namesto pretiranega osredotočanja samo na eno živilo na našo prehrano gledamo celostno.
